Zdaj govori Milena Zupančič v vlogi igralka

»Bila je lahko strašno žalostna, ampak nesentimentalna. Bila je strašno erotična, s svojim glasom je sploh znala pričarati čuda.«

»Popolnoma sem se zaljubila in to še zmeraj traja.«

»Popolnoma me je prevzela in me še vedno.«

»Tisti dan sem imela neko snemanje. Ko so mi povedali za njeno smrt, mi je bilo, kot da bi me en košček odrezali.«

»Imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič.«

»Nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi 'neko čudno žalostjo'.«

»Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, na katerih se držimo za roke, ali pa gremo na počitnice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela.«

»Ko sem bila otrok, še televizije ni bilo, kaj šele družbenih omrežij. Bili smo prepuščeni sami sebi. Na podeželju smo se kar naprej družili, si izmišljevali različne igre. Naša fantazija je res imela krila.«

»Ko zavesa pade, je konec. To, kar igralci počnemo, ni vživljanje.«

»To je režiser Matjaž Klopčič res dobro naredil. Malo sem tudi jaz pomagala, kajne.«

»Tudi to se nama je zgodilo, da me je Tadej čakal na Beli, jaz pa njega v Ljubljani (smeh). Lepo je bilo, imela sva sproščene pogovore.«

»Iskreno povedano me je nagrada zelo presenetila in ima posebno mesto med mojimi priznanji.«

»To je nekakšna krona tega dogajanja, čeprav se je dolgo zdelo tako malo verjetno.«

»Zahvaljujoč ekipi, mojemu izjemnemu odrskemu partnerju Mikiju Krstoviću, sem šla skozi ta izziv z občutenjem močne in tako dragocene podpore.«

»Skozi vlogo sem se zelo trudila opomniti tudi na spoštovanje, ki si ga takšni ljudje zaslužijo.«

»A imeli smo se super, od prvega dne naprej. Ta mešanica narodov, mentalitet, vse se je zelo dobro ujelo.«